Hrana je del našega vsakdana, a se le redko vprašamo, koliko je imamo v Sloveniji dejansko na voljo, od kod prihaja in koliko je pridelamo sami. Ob svetovnem dnevu hrane, ki ga obeležujemo 16. oktobra, predstavljamo podatke Statističnega urada Republike Slovenije o razpoložljivih količinah hrane v Sloveniji in stopnji samooskrbe.

Prebivalcem Slovenije je bilo na voljo približno 509.000 ton sadja in zelenjave. Če bi to količino naložili na 25-tonske tovornjake, bi jih potrebovali nekaj več kot 20.000. Če bi bil vsak v povprečju dolg 14 metrov, bi se raztezali v skoraj 300-kilometrsko kolono. Na voljo je bilo tudi 192.000 ton mesa, 166.000 ton krompirja, 12.500 ton riža in 3.000 ton medu. V povprečju je torej vsak prebivalec imel na razpolago 90 kg mesa, 78 kg krompirja, 110 kg zelenjave in 129 kg sadja.

VEČ HRANE UVOZIMO, KOT IZVOZIMO

Čeprav imamo v Sloveniji na voljo precejšnje količine hrane, je naša samooskrba pri večini kategorij še vedno razmeroma nizka. To pomeni, da velik del hrane, ki jo zaužijemo, prihaja iz tujine. Edina izjema med navedenimi kategorijami je med, saj smo ga pridelali za tretjino (33 %) več, kot smo ga porabili v Sloveniji.

Samooskrba z mesom je bila 85-odstotna, z žiti 74-odstotna, s krompirjem 34-odstotna, z zelenjavo 32-odstotna, s sadjem pa le 21-odstotna. Podatki kažejo, da pri nekaterih vrstah hrane precejšen del potreb pokrivamo z uvozom. Lani smo tako vrednostno uvozili sedemkrat toliko užitnih vrtnin, nekaterih korenov in gomoljev, kot smo jih izvozili, in šestkrat toliko proizvodov iz vrtnin, sadja, oreščkov ipd. Rib, rakov in mehkužcev smo uvozili štirikrat toliko, proizvodov mlinske industrije pa trikrat toliko, kot smo jih izvozili.

ZAKAJ JE POMEMBNO, OD KOD PRIHAJA NAŠA HRANA?

Domača pridelava hrane je pomembna za zanesljivo oskrbo prebivalstva, ohranjanje kmetijstva in podeželja in zmanjševanje odvisnosti od tujih trgov. Na samooskrbo vplivajo naravne razmere, obseg kmetijske pridelave, povpraševanje in prehranske navade prebivalstva. K večji podpori domači pridelavi lahko prispevamo tudi potrošniki, denimo z izbiro lokalnih in sezonskih živil in z načrtovanjem nakupov, ki pomaga zmanjševati količino zavržene hrane.

Svetovni dan hrane nas tako opominja, da hrana ni samoumevna. Pomembno je, da imamo dovolj kakovostne hrane, jo znamo ceniti in s svojimi odločitvami podpiramo bolj trajnosten prehranski sistem. Vsaka premišljena izbira šteje – za naše zdravje, okolje in prihodnost prehranske oskrbe.

Povzeto po: https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/14653