V četrtek, 10. aprila 2025, smo se gimnazijci iz 1. letnika odpravili na ekskurzijo v Trst in Gorico. Iz šole smo štartali ob 8.00, sledila pa je kratka, približno 20 minutna vožnja do Trsta.

Ko smo prispeli, smo si najprej ogledali veličasten mestni trg Piazza Unita, ki je znan po posebnem vodnjaku. Na njem so upodobljeni vsi takrat poznani (štirje kontinenti) (Evropa, Amerika, Azija, Afrika), vsak pa ima izklesano žival, značilno za svoj del sveta. Ogledali smo si antična mestna vrata, ki so bila v rimski dobi glavni vhod v mesto. Pot smo nadaljevali proti staremu rimskemu gledališču, ki je še danes lepo ohranjeno. Trst je bil v antiki in srednjem veku veliko manjši kot je danes in po velikosti ni kaj dosti izstopal od bližnjih mest (npr. od Kopra). Širiti se je začel pod Habsburžani. Od 18. stoletja dalje je bil zaradi svojega strateškega položaja eno najhitreje rastočih pristaniških mest v Evropi.  Velik del današnjega Trsta je nastal z zasipavanjem morja, kar je omogočilo nove bivalne površine in rast pristanišča. Ustavili smo se tudi pred obnovljenim slovenskim Narodnim domom, ki je bil 13. julija 1920 požgan s strani italijanskih fašističnih band.

Osrednji del ekskurzije je bil ogled razstav. Najprej je bila na vrsti retrospektivna fotografska razstava v galeriji Salone degli Incanti z zanimivimi in čustveno močnimi fotografijami. Avtor slednjih je izjemni in mednarodno znani fotograf Steve McCurry, le-ta je širši javnosti postal znan s portretom afganistanske deklice, ki je leta 1984 krasila naslovnico revije National Geographic.

Drugo razstavo smo si ogledali v Gorici. Gorica letos nosi naziv Evropsko mesto kulture. V mestni palači Attems-Petzenstein smo si ogledali razstavo del popart umetnika Andyja Warhola.

Andy Warhol je raziskoval teme, povezane s slavo in slavnimi osebami. Prepričan je bil, da zvezdniki s slavo prenehajo biti posamezniki in da se nanje gleda kot na potrošniško blago/izdelek, ki ga je sproducirala zabavna industrija. Postanejo kot nekakšne ikone kapitalistične potrošnje. Izvorno podobo je Warhol bodisi sam fotografiral ali pa jo vzel iz časopisov oz. starih oglaševalskih fotografij. Pogosto je uporabil fotografije iz preteklih let, ki so prikazale subjekt na začetku ali vrhuncu njihove slave ter na koncu in s tem skušal prikazati vzpon in padec javne podobe slavnih.

Med njegovimi deli sta zagotovo najbolj znani portret znane hollywoodske igralke Marilyn Monroe in pločevinka »Campbell soup«. Andy je v 60. letih prejšnjega stoletja naslikal portrete še številnih drugih zvezdnikov in političnih osebnosti (npr. Elvisa Presleyja, Elizabeth Taylor, Jackie Kennedy, Debbie Harry in Johna Wayna). Kmalu, v 70. in 80. letih pa so mu portrete naročali številne bogate in slavne osebnosti (Muhammad Ali, Jean-Michel Basquiat, Mick Jagger, Robert Mapplethorp, Dennis Hopper, Keith Haring, Michael Jackson …). Zelo znani so tudi njegovi avtoportreti.

Obe razstavi sta bili tudi izhodišče za novo nalogo pri urah likovne umetnosti – portret.

Mihael Kovačič, 1. Bg,

Siniša Krt in Mojca Gazič