V četrtek, 24. oktobra, smo se dijaki 4. A in 4. Ag odpravili na nekoliko drugačno strokovno ekskurzijo – v Rezijo. Prvi del smo uresničili pri veličastni kostnici in spomeniku Redipuglia v Italiji, ki je posvečen padlim vojakom prve svetovne vojne. Redipuglia velja za eno največjih vojaških kostnic v Italiji, kjer počiva več kot 100.000 vojakov. Osupljiva kamnita struktura in urejena pokrajina okoli spomenika prikazujeta globoko spoštovanje do preteklosti in opominjata na težke čase. Spomenik je zasnoval arhitekt Giovanni Greppi, ki je v monumentalni zasnovi ustvaril prostor, kjer je občutiti tako tišino kot težo zgodovine.

Po uri raziskovanja smo se odpravili dalje. Naša naslednja destinacija je bil Čedad, eno najstarejših mest v Italiji, znano po svoji srednjeveški arhitekturi in zgodovinskih mostovih. Sprehodili smo se po Hudičevem mostu (Ponte del Diavolo), ki s svojo kamnito strukturo in legendo navduši vse obiskovalce. Po legendi naj bi most zgradil sam hudič, a ga je premagala modrost domačinov. Most ponuja čudovit razgled na reko Nadižo, ki se vije skozi slikovito dolino. Po ogledu smo imeli čas za kosilo in sprehod po ozkih ulicah mesta, kjer smo občudovali arhitekturo stavb, trgovinice in lokalne dobrote.

Pot nas je nato vodila še globlje v Furlanijo, do mesteca Prato v Reziji. Rezija je majhna dolina, kjer prebiva avtohtono prebivalstvo – Rezijanci, ki jih zaznamujejo edinstven jezik, kultura in običaji. Spoznali smo njihovo ljudsko glasbo, tradicionalne plese in kulinariko, ki izhaja iz bogate dediščine ter je skozi stoletja ostala nespremenjena. Nekateri izmed nas so celo zbrali pogum in zaplesali v ritmu rezijanske glasbe. Rezijanci so prijazni in gostoljubni ljudje, ki so nas navdušili s svojo toplino in ponosom na svojo kulturno dediščino.

Po čudovitem dnevu, polnem novih doživetij, smo se v poznih popoldanskih urah odpravili proti domu. Iskrena zahvala za poseben dan gre tudi profesorju Siniši Krtu, ki nam je s svojim znanjem ter strastjo do zgodovine in kulture omogočil, da smo na poseben način doživeli vse obiskane kraje, naša ekskurzija je bila tako še bogatejša in nepozabna.

Anamarija Gregorič