Tako smo si rekli in šli. V četrtek, 21. marca, smo se skupaj z dijaki iz SEPŠ-a vkrcali na avtobus, ki nas je zapeljal do Benetk, od koder smo poleteli v zeleno deželo na zahodu Evrope – Irsko. Republika Irska zavzema pet šestin irskega otoka. Ena šestina otoka pripada Severni Irski, ki spada pod Združeno kraljestvo. Republika Irska ima okoli 5 milijonov prebivalcev. Zanjo je značilno dokaj milo oceansko podnebje. In mi smo tam uživali …

Pot smo začeli s pevskimi vajami. Naš vodič, gospod Robert Urekar, se je izkazal tudi kot dober zborovodja, mi pa kot vrhunski pevski zbor. Pesem o irski legendarni junakinji Molly Malone je tako postala stalnica na našem potovanju.

Prvi dan smo obiskali kmetijo Causey Farm severozahodno od Dublina. Energični domačin Dermot, ki sicer dela na kmetiji, nas je naučil peke irskega kruha »soda bread«. Sledil je potep po kmetiji, kjer smo spoznali pomen šote in nevarnosti šotišč. Spoznavanje irske kulture smo končali s tradicionalnim »pig-stew«, nekakšno obaro, in irskim plesom, pri čemer smo si ritem dajali z njihovimi bobni, »bodhrani«. Na podeželju smo si ogledali še samostan Monasterboice, ki ima korenine v 5. stoletju. Zanj je značilen visok kamnit stolp, ki je nudil zatočišče menihom.

Naslednji dan smo se podali v prestolnico, Dublin, ki ga razpolavlja reka Liffey. Ime za Dublin izvira iz časa Vikingov in pomeni »črno mlako«. V Dublinu smo obiskali vikinški srednjeveški muzej Dublinia ter najstarejšo univerzo Trinity College, kjer hranijo Book of Kells, nekakšne irske Brižinske spomenike. Podali smo se tudi na O’Connell Street, glavno ulico, kjer kar mrgoli njihovih »doubledeckerjev«. Na njej stoji stara poštna stavba. Tu smo spoznali pomen irskega simbola – harfe. Ni čisto vseeno, v katero smer je obrnjena. Reko smo prečkali čez Ha’Penny Bridge, saj je ravno toliko svoj čas znašala mostnina – pol penija. V prostem času smo zašli v trgovinice ali pa kakšen pub – že dopoldan pokajo po šivih! Tam smo spoznali še eno znamenitost – njihovo temno pivo Guinness, ki ga točijo v »pintih«, kar je dobrega pol litra.

Tretji dan je sledila vožnja na zahodno obalo, do Galwaya, ki je nekakšna kulturna prestolnica dežele. Tu smo spoznali izvor izrazov »linč« in »bojkot«. Spustili smo se proti jugu, do Moherskih klifov, ki so ena najlepših točk na  Irskem. V višino merijo čez 200 m! Tako je pihalo, da nas je skoraj odneslo 😉 Večer smo preživeli v mestu Limerick, od koder smo se naslednji dan odpravili na ogled grada Bunratty, šest stoletij stare utrdbe, kjer smo spoznali, da kljub dejstvu, da si bil kralj, v prvih gradovih nisi mogel živeti najbolj udobno … Je pa v bližini postavljen še zanimiv tematski park z replikami raznih irskih hiš iz 19. stoletja.

Pot smo zaključili v Dublinu. Nekateri smo čas izkoristili še za ogled keltskega zlata in mumij (da, tudi irske mumije obstajajo), nekateri so šli po parkih, nakupovat, raziskovat … Kakorkoli, imeli smo se super!

Hvala našemu vodiču, g. Robertu Urekarju, ki nam je pripravil tako zanimiv izlet. Nekateri pravijo, da ima Guinness čisto drugačen okus, če ga spiješ v irskem pubu. Ravno tako se tujo kulturo najbolje spozna, če se jo obišče tam, kjer je doma.